Na sevniškem gradu je bil v soboto, 7. septembra organiziran 3. festival modre frankinje. Javni zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica (KŠTM, kot nosilec projekta), Kmečka zadruga Sevnica, Zveza društev vinogradnikov Dolenjske in Center za razvoj podeželja Posavje so zasnovali projekt "Modra frankinja – žametno vino Posavja" in zanj pridobili tudi sredstva Leader. Modra frankinja nosi izjemen potencial za razvoj in prepoznavnost, ki je v veliki meri še neizkoriščen. Festival je zato priložnost za spoznavanje in predstavitev, tako vinarjem kot drugim prijateljem vina. 500 trt modre frankinje raste tudi na pobočju pod sevniškim gradom, v letu 2007 so trte zasadila vsa štiri vinogradniška društva sevniške občine: Malkovec, Šentjanž, Studenec in Sevnica-Boštanj.

Modra frankinja (tudi frankinja crna, moravka, Blaufrankische, Blue franconian idr.) je rdeča sorta vinske trte in istoimensko vino. Izvira iz podonavskih dežel, najbolj razširjena je v Avstriji, Nemčiji, Madžarski, Hrvaški in v Sloveniji (največ v vinorodnih okoliših Dolenjska, Bizeljsko-Sremič in Bela krajina, oz. v vinorodni deželi Posavje). V zadnjih letih jo pospešeno sadijo tudi drugod, celo Kitajci, saj je kakovost sorte primerljiva z največjimi rdečimi vini svetovnega slovesa, kot so cabernet sauvignon, merlot, refošk... Vino dobre sortne modre frankinje je intenzivno rubinasto rdeče barve, ki z leti dobiva opečnate in kavne pramene. Je polno, bogato, sadno, v prvih letih sveže, s svojevrstno fino cvetico. Vonj modre frankinje spominja na jagodičevje, posebno na malino in borovnico, s staranjem pa dobiva marmeladne in bolj sestavljene sortno značilne vonjave po usnju, praženi kavi, čokoladi...

Dokazano je, da modra frankinja vsebuje največ antioksidantov, še posebej resveratrola, ki znižuje splošno stopnjo holesterola in varuje srce. V vinorodni deželi Posavje je modra frankinja glede na kakovost glavna rdeča sorta. Je sestavni del vseh posavskih rdečih zvrsti s priznanim tradicionalnim poimenovanjem (p.t.p.) - manjši delež jo vsebuje cviček, več jo je v rdečem bizeljčanu, največ v metliški črnini. Sortno vino postrežemo pri temperaturi 16-18 °C k suhomesnatim jedem, divjačini in slovenskemu jedilniku.

Dr. Julij Nemanič je izrazil veliko zadovoljstvo, da je festival modre frankinje več kot "veselica", je priložnost za zbrano in kulturno okušanje ter spoznavanje široke palete modrih frankinj iz različnih vinorodnih okolišev in držav ter za druženje vina s kulinaričnimi posebnostmi Posavja. Glede na veliko zastopanost sorte v vinorodni deželi Posavje, na dejstva, da se tukaj odlično počuti in daje vrhunsko grozdje, kar izkoriščamo številni uspešni pridelovalci, da izjemen ambient na sevniškem gradu - z vinoteko, grajskim vinogradom in kletjo, ki nastaja, izvirno ponazarja vinogradniško tradicijo naših krajev ugotavlja, da nikakor ni preskromno, če modri frankinji priznamo "domovinsko pravico" prav tu - na festivalu v Sevnici. Tudi zato, ker prvi festival modre frankinje v letu 2011 ni bil zadnji in ker sorta, tudi po zaslugi uspešne promocije festivala, pridobiva na ugledu. Na strokovnem predavanju "Lastnosti in posebnosti pridelave modre frankinje", kot vina, ki ima potencial za rosé, kakovostna in vrhunska rdeča vina, je dr. Nemanič iskal odgovore na vprašanja: "Ali v praksi dovolj izkoriščamo potencial sorte? Poznamo razliko v postopkih pri pridelavi vina modre frankinje za tipiziranje zaščitenih zvrsti ter kakovostnega in vrhunskega rdečega vina? Ali se odločamo za trgatev samo na osnovi sladkorne stopnje, ali upoštevamo tudi razmerje sladkorja s kislinami ter fenolno zrelost? Ali v praksi dovolj upoštevamo vlogo maceracije pri pridelavi različnih slogov vin? Kakšni marketinški pristopi pri trženju bi bili najprimernejši?" Izpostavil je karakter in način pridelave kakovostnih modrih frankinj, katere bi po njegovem mnenju morale doseči oceno najmanj 17,5 točk in alkoholno stopnjo nad 11,5 % ter vrhunskih, še bogatejših in alkoholno močnejših. Poudaril pa je, da je brez znanja o poteku in izvedbi kontroliranega biološkega razkisa, kontroliranega žveplanja, uporabe sodov in zdravega dozorelega grozdja s sladkorno stopnjo nad 85 °Oe, vrhunsko kakovost težko doseči in vzdrževati več let.

Pred festivalom je bilo organizirano ocenjevanje modrih frankinj, ocenjevanje je vodil predsednik Društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj Franc Košak. Ocenjevalna komisija v sestavi prof. dr. Tatjana Košmerl (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani), Darja Bovha (Vinska klet Vila platana, Slovenska Bistrica), Ana-Marija Jagatić Korenika (Zavod za vinogradarstvo i vinarstvo Republike Hrvaške), Ivona Đipalo (Vinolab, d.o.o., Zagreb), Ivana Simjanovska (Vino.mk, Skopje), Lotte Karolina Gabrovits (MA International Wine Marketing & DD.MSc.Horticulture) in Brigitte Riener (Wine partners, Dunaj), je konec avgusta ocenila 139 vzorcev modrih frankinj v treh kategorijah: letnik 2012, starejši letniki in bariki ter posebna vina (predikati, rosé, penine…). Rezultate ocenjevanja 3. festivala najdete tukaj. V kategoriji rednih trgatev letnika 2012 je zmagalo vino pridelovalca »Kobal family wines«, med modrimi frankinjami starejšega letnika in barrique »Vinska klet Šuklje«, med modrimi frankinjami iz kategorije posebnih vin pa »KZ Krško«. Absolutni zmagovalec ocenjevanja je postala Vinska klet Šuklje iz Trnovca pri Metliki. Vsa najboljša vina smo lahko poskusili tudi na festivalu in se prepričali o kakovosti. Slika zgoraj: podelitev priznanj za najvidnejše uvrstitve na ocenjevanju.

Zbrano občinstvo je na festivalu pozdravila tudi cvičkova princesa Andreja Simeonov. Med drugim je spomnila, da brez dobre modre frankinje tudi dobrega cvička ni.

Poleg pokušin modrih frankinj, je bila na festivalu, na sevniškem gradu, predstavljena tudi turistična ponudba občine Sevnica in Posavja, obiskovalci smo lahko poskusili kulinarične dobrote nekaterih gostinskih ponudnikov ter grajskih mesnin iz KZ Sevnica.  Organizatorji so pripravili tudi voden ogled gradu, že omenjeno predavanje dr. Julija Nemaniča ter spremljajoč kulturni program s kvartetom Maskara, v poznih večernih urah pa ga je s francoskimi šansoni zaključila Nuška Drašček.

URADNA SPLETNA STRAN FESTIVALA>>>