Društvo vinogradnikov Raka je v petek, 10. avgusta, pripravilo že 14. cvičkov večer, ki je letos za razliko od prejšnjih let namesto pri cvičkovem hramu v Cirju potekal pod šotorom na igrišču na Raki. Malce drugačna, kot smo vajeni, je bila tudi tema strokovne razprave, saj so jo namenili dolenjskemu belemu vinu.

»Mislim, da je letošnja tema zelo primerna, saj je cviček v krizi, belo vino pa v modi,« je izbor teme utemeljil idejni oče cvičkovih večerov Ivan Vizlar. Kot je poudaril, se je dolenjsko belo vino od nekdaj pilo ter je bilo zelo čislano in spoštovano. »Ker pa je pri vsakem vinarju za odtenek drugačno po okusu, vonju in stopnji alkohola, bomo poskusili določiti neke parametre, katere sorte grozdja sodijo vanj in kakšno vino naj bo to bilo, torej da bi nekako tipizirali."

Dolenjsko belo vino želijo poenotiti in izboljšati njegovo kvaliteto. "Danes delamo prvi korak v tej smeri,« je še dejal, »in zelo bom vesel, če bo iz te zgodbe enkrat prišlo do zaščite dolenjskega belega vina, imenovanega 'dolenc', kar pa bo seveda dolgotrajen in zahteven postopek.«

V razpravi, ki jo je koordiniral Vizlar, so sodelovali Roman Baškovč, Ivanka Badovinac, Jože Simončič, Jernej Martinčič in Tone Hrovat (na sliki), vsi univ. dipl. inž. kmetijstva in poznavalci vinskega področja. S strokovnega vidika je idejo temeljito predstavila Badovinčeva, enologinja iz KGZ Novo mesto. Kot je dejala, bodo v okviru stroke najprej oblikovali priporočila, kakšno naj bi bilo dolenjsko belo vino, šele kasneje pa šli v zaščito PTP, kot pri cvičku. »Poleg kraljevine, rumenega plavca, laškega rizlinga, belega in sivega pinota, chardonnaya, zelenega silvanca bi vanj sodil tudi manjši delež aromatičnih sort, ki bi se lepo vkomponiral v to vino. Želimo si prijetno, sveže in pitno vino, z alkoholno stopnjo nad 10,5 %, ne preveč kislo, da ga lahko spiješ samega ali v špricerju,« je dejala, opozorila pa, da bo treba v tej smeri obnavljati vinograde, saj so se v zadnjih letih obnavljali predvsem s sortami za cviček in modro frankinjo.

Baškovč, član strokovnega odbora v Zvezi društev vinogradnikov Dolenjske, je dejal, da so v »cvičkovi evforiji« na dolenjsko belo vino v zadnjih desetletjih malo pozabili, zato v lokalih kot belo vino ponujajo le janževec, haložan ipd., ne pa lokalnih belih vin. Simončič, ekonom v Kartuziji Pleterje, je dejal, da bi bila PTP zaščita dolenjskega belega vina lažja 25, 30 let nazaj, ko ga je bilo veliko več na trgu, v zadnji letih pa se je zelo malo sadilo sorte, kot so kraljevina ipd. Martinčič, aktualni kralj cvička, je prav tako opozoril, da se je v zadnji letih v vinograde dosajala predvsem modra frankinja ter poudaril, da je po 17 letih od zaščite cvička čas, da dolenjski vinogradniki stopijo korak naprej. Hrovat, direktor šolskega centra Grm Novo mesto, pa je dejal, da morajo vinogradniki bolj spoštovati, kar dajo iz kleti, ne pa da tekmujejo, kdo bo vino prodal bolj poceni, čeprav se ga zato ne spije nič več. »Grozdja izpod evro za kilogram in vina izpod treh evrov za liter ne bi smelo biti,« je zaključil.

Za uvod je zapela pevska skupina Lavrencij, pripravili so tudi pokušino dolenjskih belih vin, strokovni razpravi pa je sledila še zabava z ansamblom Akordi.

(povzeto po https://www.posavskiobzornik.si/)