Iskanje

 

 Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. predsednik ZDVD 

 

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.  urednik spletne strani 

 

drugi kontakti>>>

 

  
 

 

 

 

cvicek3

 

 

"Božja kaplja troedina -
cviček -
vino imenitno,
suho in prijetno pitno,

kot ga dajejo črnina,
frankinja in kraljevina,

pivcu in pevcu se prileže,
jezik in srce razveže,

in četudi ni za maše,
zmeraj paše,

ker je naše, vino nežno,
živo, sveže."

Ambasador cvička -
Tone Pavček
v "Hvalnici cvičku"

 

 

 

 

 Zavarovalnica Triglav, d.d.

 

 

TPV logo

 

KGZ NOVO MESTO color 1

 

 MF PROJEKT logo crop

 

 

 

 

 

naslo01Dobrodošli na spletni strani Zveze društev
vinogradnikov Dolenjske (ZDVD).

Naša zveza združuje vinogradniška društva iz območja Dolenjske in Posavja zaradi uresničevanja skupnih interesov na področju pridelave, negovanja in prometa dolenjskega posebneža cvička in ostalih vin s tega območja.

V ZDVD je včlanjenih 32 vinogradniških društev, skupaj preko 5000 vinogradnic in vinogradnikov.

15. cvičkov večer na Raki

V okviru raškega krajevnega praznika je Društvo vinogradnikov Raka, v pete 9. avgusta, pripravilo t. i. Cvičkov večer na Raki, ki so ga po tradiciji pričeli z okroglo mizo. Tokratno tematiko so poimenovali »Kako cvičku povrniti ceno in ugled?« ter k razpravi povabili mnoge ugledne strokovnjake s področja vinarstva, enologije pa tudi etnologije. Okroglo mizo sta s svojo prisotnostjo in nekaj spodbudnimi besedami podprla tudi župana občin Krško mag. Miran Stanko in Kostanjevica na Krki Ladko Petretič, udeležili so se je ambasadorka cvička ter prva cvičkova princesa Lea-Marija Colarič-Jakše, aktualna princesa Simona Petretič in kralj cvička Robi Jarkovič, vodil pa jo je predsednik društva Ivan Vizlar.

raka2019 cvvecer

Kot so poudarili vsi govorniki, šteje cvičkova zgodba 20 let in jo je lahko pojmovati kot uspešno, čeprav se je v minulih letih marsikaj spremenilo. Med te spremembe se lahko štejejo tudi potrošniške in pivske navade, ponudba je presegla povpraševanje in s tem se je znižala cena. Po drugi strani pa je odličnega cvička še vedno premalo, na trgu pa se pojavljajo različna vina pod imenom cviček, ki se prodajajo po izjemno nizkih cenah, tako tržna cena le-tega ne zadostuje niti za pokrivanje stroškov pridelave. Razmere kličejo po spremembi tako v pridelavi, predelavi, ponudbi, predvsem pa v trženju, zato se vzpostavlja mnenje, da bi bilo treba prilagoditi zakonodajo, Pravilnik o cvičku kakor tudi Pravilnik o cvičku PTP, kot nuja pa se je treba povezati, se pogovarjati in dogovarjati ter na trgu nastopati skupno in z enotnim tržnim pristopom.

»Dolenjski posebnež, kakor imenujejo cviček, ima prvo omembo v letu 1789, kot vino pod istim imenom pa se uporablja od leta 1870,« je med drugim pojasnil eden izmed sodelujočih na okrogli mizi etnolog prof. dr. Janez Bogataj in še izpostavil, da je treba potrošnika nagovarjati s cvičkovo zgodbo ter se ob tem tudi vprašati, ali to zgodbo poznamo. »Cviček ima to lastnost, da se prileže k določeni hrani. Treba se je prilagajati novim izzivom in vzporedno z vsem mora potekati njegova zgodba in obrednost,« je še povedal Bogataj. Miran Jurak je prav tako podprl izpostavljeno tematiko okrogle mize, položil v misel združevanje pridelovalcev, cvičkovo kvaliteto, enotno ceno in promocijo. Roman Baškovč je nanizal precejšnjo mero statističnih podatkov tudi z območja vinorodne posavske dežele, kjer domuje cviček, in izpostavil letni manko grozdnega pridelka, ki se po njegovih besedah nekam izgubi. Jože Simončič je bil mnenja, da je okolje še vedno preveč obkroženo s planskim gospodarstvom iz prejšnjega sistema. V tržnem gospodarstvu pa trg niha in tega se je po njegovem mnenju treba navaditi, potrebni so postopni koraki in tudi navajanje, če je cvička preveč, ga je nujno umakniti s trga in na ta način dvigniti njegovo ceno. Za Andreja Bajuka bi bila smiselna sledljivost pridelka s prijavo na UE po sortah grozdja in ne le s prijavo belega in rdečega grozdja. Dušan Brejc je dejal, da bi cviček moral sam sebe promovirati, kar pomeni, če bi prišel denar od prodaje cvička v zadostni meri, potem je smiselno tudi njegovo reklamiranje. Colarič-Jakšetova pa je s svojimi besedami podkrepila misel, da je cviček duša Dolenjske, da ima prepoznavno zgodbo kakor mnogo povezav, kot so zidanice, hrami, vinotočki, poti, knjige in tradicionalno prireditev. »… Zato je zgodba o cvičku močna in bogata,« je zaključila ambasadorka cvička.

(povzeto po https://www.posavskiobzornik.si/)

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Podrobne informacije..

Sprejemam piskotke.

Vec o piskotkih